»Če pa ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo.«

»Zanimivo je, da je dal primerjavo 10.000 evrov neto plače. Najprej se bom vprašal, koliko ljudi v Sloveniji prejema 10.000 evrov plače?«

»Trdi, da je pod revizijo zvezne davkarije, da to zanima le medije in demokrate ter da je zmagal na volitvah, zatorej mu davčnih napovedi ni treba objaviti.«

»Postopek uvajanja davčnih sprememb mora biti dovolj dolg, da davčnim zavezancem omogoči dovolj časa za prilagoditev.«

»Rešitve ne bodo uveljavljene prej kot leta 2027, saj potrebujemo precej časa, da spremembe implementiramo na pošten in pravičen način.«

»To bi bilo zelo dobrodošlo za celo področje in preprosto ne razumem, da finančno ministrstvo tu nima posluha.«

»Če nekje damo, moramo drugje vzeti – tega gordijskega vozla ni mogoče presekati, saj gre za ekonomijo vzemi in daj, sam sem zagovornik večjega davčnega zajema. Z več davčnimi plačniki je tudi davčna masa večja. Seveda pa je treba ustvariti konkurenčno okolje, da bo nekdo hotel plačevati tu, v Sloveniji, in da mladi slovenski podjetniki ne bodo iskali ugodnejšega davčnega okolja v tujini!«

»Seveda mislim, da tudi z davčno zakonodajo bodo ljudje dobili več neto dohodkov. Tako da to je tudi eden izmed izmed elementov, ki lahko omili pritisk na plače.«

»Nobenega razloga ni, da zaradi političnih obljub hitimo s spremembami davčne zakonodaje.«

»Davčni zavezanci na podlagi svojih predvidevanj in pričakovanj sprejemajo poslovne odločitve. Če se sistem pozneje spremeni in se jim koristi, ki so jih upravičeno pričakovali, odvzamejo, mora za to obstajati pomemben javni interes, ki ga je treba ustrezno podkrepiti in obrazložiti.«